Zgodovina ERPS

ZAČETKI – LAVINSKI PSI

Spomladi 1952 je v Tamarju potekal prvi tečaj za šolanje lavinskih psov v takratni Jugoslaviji, ki se ga je udeležilo 9 tečajnikov. Tečaj je na pobudo dveh gorskih reševalcev, ki sta si prve izkušnje pridobila na vadbi v Innsbrucku, organizirala Gorska reševalna služba – postaja Jesenice, Šola Ljudske milice za vzgojo službenih psov in Klub ljubiteljev športnih psov Slovenije.

Prvo preverjanje pridobljenega znanja (izpiti lavinskih psov) je bilo nato zgodaj spomladi leta 1954. Od tedaj naprej so potekale reševalne akcije – odmevno je bilo iskanje zasutih na Bjelasnici v BiH.

Vse od leta 1970 dalje se v organizaciji Kinološke zveze Slovenije – Komisije za reševalne pse ob pomoči GRS izvajajo vsakoletni 4-5 dnevni lavinski tečaji, ki se jih udeležujejo vodniki s psi.

NADGRAJEVANJE ŠOLANJA

Prvi poizkus prešolanja lavinskih psov za iskanje zasutih ja potekal 1976 na gradbišču avtoceste Ljubljana – Vrhnika na Logu. Poizkus se je pokazal kot uspešen, vendar je bilo treba nekatere načine šolanja in vodenja psov še dopolniti. Sledili sta še dve preizkušnji v letu 1979 in v 1980.

V decembru 1983 so bili v Tržiču organizirani prvi izpiti ruševinskih psov. Udeležilo se jih je 32 reševalnih teamov iz 7 kinoloških društev. Uspešno je preizkušnjo opravilo 17 vodnikov in psov, ki so našli vse zasute in se na podlagi uspešnosti uvrstili na listo v takrat ustanovljeno Mobilno enoto reševalnih psov – MERP.

Prvo akcijo reševalnega psa »ruševinca« beležimo 24. oktobra 1984, ko je v rudniku Hrastnik blato zalilo skupino rudarjev na globini 450 m. Reševalna psička je po enournem spustu v globino v 2 metrskem sloju blata točno locirala zalitega rudarja.

V tujini so člani MERP reševali po potresu 1992 v Egiptu, leta 1999 po potresu v Turčiji ter v letu 2009 na reševalni akciji, po katastrofalnem potresu na otoku Sumatri v Indoneziji.

ISKANJE POGREŠNIH OSEB

Zato, ker se v Sloveniji letno izgubi in nato išče več kot 300 oseb, je postalo urjenje psov za iskanje pogrešanih oseb izven urbanih središč sestavni del šolanja in urjenja reševalnega psa.
Z intenzivnim usmerjenim šolanjem psov za iskanje pogrešanih oseb se je pričelo leta 1987, prve izpite pa so vodniki s psi opravili 28. septembra 1991. Sledile so iskalne akcije 2 – 3 krat mesečno, sedaj pa se je njihovo število povečalo tudi že na nekaj v enem tednu.
Psi so naučeni, da »pokažejo« samo sedeče ali ležeče osebe. Na najdbo opozorijo z glasnim laježem in počakajo pri najdenem do prihoda svojega vodnika. Psi so navajeni skupinskega dela, se med seboj ne motijo in tako lahko teren hkrati preiskuje več reševalnih teamov.

SODELOVANJE

V letu 1981 je Kinološka zveza Slovenije navezala stike z Republiškim štabom civilne zaščite in ponudila vključitev šolanih reševalnih psov v koncept CZ v takratni sistem »Nič nas ne sme presenetiti«. Dogovor je bil sklenjen še istega leta in nekoliko dopolnjen v letu 1992 velja še danes.
Kinološka zveza Slovenije ima od leta 1992 z Ministrstvom za obrambo RS ter Upravo za zaščito in reševanje RS sklenjeno pogodbo o medsebojnem sodelovanju in o sofinansiranju reševalne dejavnosti na področju zaščite in reševanja (prostovoljne reševalne enote), ki se vsako leto obnavlja in dopolnjuje .
Od leta 2007 pa je sklenjen tudi sporazum z Ministrstvom za notranje zadeve – policijo o sodelovanju na področju kinologije.